Drugi U letnik-igralci pripravljajo za svoj končni nastop (poletni POKUK V POUK) skrajšano verzijo drame Kreontova Antigona, hrvaškega dramatika Mira Gavrana. Avtor nas je včeraj obiskal na generalki v naši šoli.
Antigono poznamo vsi.
Pri književnosti so o tej starogrški tragediji učimo prav vsi, ne glede na smer.
Zakaj vsi? Kaj je v Antigoni “takega”?
Vsi bomo za vse življenje vedeli na izust stavek: “Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.”
Potem v književnosti pretečjo stoletja in pridemo do francoskega pisatelja Jeana Anuilha in njegove Antigone in kmalu tudi do našega Dominika Smoleta in še ene dramske obdelave; v tej naslovna junakinja drame, Antigona, sploh ne nastopi. (Na reperotarju SNG Nova Gorica; priporočam ogled.)
Miro Gavran je pri 22-ih letih napisal svojo verzijo Antigone. V njej nastopata le Kreon in Antigona. Kreontova Antigona je dal naslov svoji drami. Kreon je v tej zgodbi … pridite pogledat ta petek v Mestno gledališče Ptuj. (Gavranova drama je bila v Sloveniji uprizorjena prvič leta 1985 v Mariboru. Nato še enkrat v Celju.)
Ko sem se sam odločal za študij, sem moral za sprejemne na Akademiljo za gledališče poslati pisno nalogo, režijski koncept za uprizoritev poljubne drame. In izbral sem prav to Kreontovo Antigono. Zamislil sem si, da bi Antigono igrala Zvezdana Mlakar, Igor Samobor bi bil Kreon …
No, čez dolga leta sem Mira Gavrana spoznal v živo.
In ga pred časom povabil v naš 2. U.
Prijazno je sprejel povabilo in si včeraj ogledal generalko dijakinj 2. u.
Po vaji smo še malce poklepetali.
Miro je bil zadovoljen z videnim. Ni ga motilo, da dekleta igrajo tudi vlogo Kreona. Povedali smo mu, da “prava uprizoritev” ni bil naš cilj, pač pa tema dialog. Poslušanje soigralca ter vprašanje, kaj in kako mu odgovoriti (replicirati) in kako pri tem “zavzemati prostor” (mizanscena).
Miro nam je povedal nekaj o svojem pisanju, romanih in delih za mladino. Kar nekaj njegove literature je prevedene tudi v slovenščino.
Če poleti ne veste, kaj bi brali, vam ga toplo priporočam. Če bi radi treniral kje na plaži hrvaški jezik, vzemite v roke njegov zadnji roman Portret duše. Zelo zanimiva in ganljiva zgodba. Osem žensk in en moški, ki jih vse nenako povezuje. Trajanje zgodbe v romanu pa se razteza čez skoraj pol stoletja.
MIru je bila všeč naša šola. Prešnofal je knjižnico. Pohvalil turško kavo, ki jo je skuhala gospa tajnica. Bil je navdušen nad deli likovnikov v naši avli. Ko pa je videl našo Kulturno dvorano, je rekel: “Pa vi imate ovdje pravo kazalište.” (Saj ni treba prevajati, kajne? Kako pa rečejo gledališču Srbi? – Pozorište. Eto, pa smo še malo edukativni. Bajdevej, kot rečete 😉
Več o Miru Gavranu lahko preberete – tudi v angleščini – na njegovi spletni strani: https://www.mirogavran.com/
Njegova literarna dela so prevedena v 40 jezikov. Igrajo ga po celem svetu. Res, izjemen avtor.
Za konec še ena fotka iz njegove pisarne. Uganete, veste, ugotovite, kdo je na sliki zadaj, med nama?
Slovenski pesnik, po katerem je imenovan nek trg na Ptuju. Kateri? Pomagam?
Tam, ko greste v Muzikafe na pijačo. Kateri trg je tam?
Ja, točno: Vrazov trg. In zakaj visi Vrazov portret v Mirovi pisarni v Zagrebu?
Ne, ne zato, ker sega začetek delovanja naše gimnazije na Vrazov trg, pač pa gre zgodba takole:
Miro je aktualni predsednik Matice hrvatske. (Tudi Slovenci jo imamo, Slovensko matico. Njen tajnik je bil recimo ugledni pisatelj Drago Jančar; urednik recimo pesnik Tone Pavček, predsedniki pa recimo Ivan Tavčar, Oton Župančič, Milček Komelj … In kdo so bili ustanovitelji Slovenske matice, ustanovljene – 4. julija 1842? – Toman, Čop, Prešeren.) Skratka: Matica hrvatska je ena najpomembnejših hrvaških kulturnih institucij. Njen podpornik je bil škof Josip Juraj Strossmayer, ustanovljena pa je bila – tako kot slovenska – leta 1842 (10. februarja). V Mirovi pisarni visijo portreti vseh njenih predsednikov in ustanoviteljev ter podpornikov, od prvega, grofa Janka Draškovića, do Mirovega predhodnika. (In ko Miro ne bo več predsednik, bo tam tudi njegov portret.) No, in predsednik Matice hrvatske je bil tudi naš Stanko Vraz! Vprašajte svoje profesorice za slovenski jezik, vam bodo znale povedati še marsikaj zanimivega o Vrazu. (Ali pa zgodovinarje; ilirsko gibanje in tako …)
Stanko Vraz je imel punco na hrvaškem, zato ji je pisal pisma in pesmi v hravaščini. Hrvati ga imajo za hrvaškega pesnika, mi za slovenskega … (Tako da: fajn, če boste imeli dekleta/fante iz drugih dežel … Imeli vas bodo verjetno itak za angleške pesnike ;-), he, he. Šalim se. Ne, ne. Meje vašega jezika bodo meje vašega sveta (po Wittgensteinu). In pesniške nianse boste najdevali v svetu maternega jezika.)
Kakorkoli: svet je mali in Antgiona je velika tema.
Nismo je še prebrali in razumeli – in predvsem ne dojeli – do konca.
Če bi jo, ne bi bilo vojn.
Na vas bo, že kamlu, da boste upravljali s svetom, državami, občinami, nami, starejšimi občani itd.
Takrat se spomnite Antigone. Druge zborovske pesmi recimo. Ali že prej omenjenega Ne da sovražim …
Dobro končajte tole šolsko leto.
Maturanti: uspešno zberite točke in vso srečo naprej!
Lepe počitnice nam želim vsem.
Še enkrat hvala direktorju MG Ptuj, g. Petru Srpčiču, da so tudi letos prijazno posodili gledališče našim dijakom za poletni POKUK V POUK.
Samo, učitelj
P.s.
ČISTO ZA KONEC pa še plakat, ki ga je naredila dijakinja – likovnica Sofia za petkov nastop 1. letnika igra/govor. Sofia, tako je lep, da ga moram objaviti, pa čeprav nima neposredne zveze z Antigono.
Oznake: umet, umetniški oddelek