Knjižnica Gimnazije Ptuj je začela delovati leto po ustanovitvi Gimnazije, leta 1870.

Prvi podatki o knjižnem fondu so bili zabeleženi v začetku prejšnjega stoletja. Takrat je knjižni fond predstavljalo okrog 2000 knjižnih enot. Sprva so to bile le nemške in latinske knjige in zvezki, kasneje, v dvajsetih letih 20. stoletja, pa so se jim pridružile tudi slovenske. Fond se je bogatil s knjigami, primernimi za gimnazijce predvsem z darovi mecenov. Med najpomembnejšimi je bil vsekakor Oton Ploj. Vse knjige, ki so se ohranile in so ves čas stale skupaj na policah, so tako postavljene še danes. Takšna je bila tudi volja darovalca. Gre za t.i. ex libris – knjige so na notranji strani označene s priimkom in imenom lastnika. Danes so te knjige ustrezno zaščitene in ločene od ostalega fonda naše knjižnice kot arhivski izvodi in so nedostopne za izposojo. Kot arhivske izvode hranimo tudi vse ostale knjige, ki so izšle pred letom 1940.
Knjižno gradivo predstavlja pretežni del našega fonda. Naročenih imamo preko 100 naslovov periodike. Nekaj izvodov prejemamo brezplačno od naših donatorjev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hranimo tudi seminarske in raziskovalne naloge, v medioteki pa nekaj izvodov zvočnih in video kaset, laserskih glasbenih zapisov in računalniških zgoščenk.Posebno dragocenost naše knjižnice predstavljajo faksimilirane izdaje nekaterih mejnikov slovenstva, ki jih hranimo pri nas.

Posebej pa smo ponosni na našo arhivsko knjižnico, kjer hranimo nekaj zelo lepo ohranjenih in redkih knjig, pretežno v latinskem in nemškem jeziku, ter literarnih revij kot so Dom in svet, Ljubljanski zvon in Stritarjev zvon v slovenščini. Vse te publikacije pričajo o več kot stoletnem obstoju gimnazijske knjižnice. Najstarejša knjiga, ki jo hranimo šteje skoraj tristo let. To gradivo smo leta 2010 prestavili v prostore Ptujskega arhiva. Proučevanje gradiva iz arhivske knjižnice predstavlja velik izziv za naše dijake, raziskovalce.

 

 Temeljna knjižnična dejavnost je sistematično zbiranje, obdelava in hranjenje knjižničnega gradiva, motiviranje za uporabo knjižnice, urejanje gradiva, informacij in opreme.
Ob začetku leta izvajamo uvajalne bibliopedagoške ure, pri katerih dijake seznanimo z organizacijo knjižnice, njenim delovanjem ter na kakšen način lahko razrešujejo informacijske probleme v naši knjižnici. Seznanimo jih s postavitvijo knjižničnega gradiva in postopki pri njegovi izposoji.Uporabljamo postavitveni sistem prostega pristopa, zato jim predstavimo lokacijo referenčne literature, periodike, leposlovne ter strokovne literature, seznanimo jih s seminarskimi in raziskovalnimi nalogami, ki jih hranimo pri nas, z neknjižnim gradivom in z novostmi. Za lažje iskanje jim predstavimo glavne skupine UDK sistema ter iskanje po policah. Seznanimo jih s pravili medknjižnične izposoje in z osnovami iskanja literature s pomočjo računalnika v sistemu COBISS. Predstavimo jim tudi SICRIS (informacijski sistem o tekoči raziskovalni dejavnosti v Sloveniji), ki predstavlja potencialne informacije in trajen vir podatkov, sporočil in informacij o novostih in dosežkih številnih raziskovalcev, katerih aktivnosti in bibliografije so dostopne preko te razpoložljive baze. Vključuje raziskovalce slovenskega rodu po svetu. Kot primer specialne knjižnice jim predstavimo specialno knjižnico za informacijske znanosti, ki deluje v IZUM-u. Njegovi sodelavci aktivno sodelujejo v mednarodnih strokovnih združenjih predvsem za knjižničrstvo, informacijske znanosti in računalništvo.Za poglobitev znanja so na voljo bibliopedagoške ure pri posameznih predmetih in v okviru obveznih izbirnih vsebin pod naslovom Knjižnično informacijsko znanje in timske medpredmetne povezave.

Jelka Kosi, knjižničarka

(Visited 184 times, 1 visits today)