Društvo Humanitas je vtise po predstavi zbralo v knjižici Ko sem pogledal skozi oči begunca. V predstavi udeleženci niso bili gledalci, ampak so se kmalu po začetku predstave prelevili v igralce, v begunce, ki na poti proti obljubljeni, a do njih neprijazni Evropi doživijo grozne izkušnje – kršitve človekovih pravic, sovražni govor, policijsko nasilje, hlad birokratskega aparata.
Kako čustveno so doživeli predstavo in kašen pečat je pustila ptujskim gimnazijcem?
“Brati zgodbe je eno, slišati zgodbe iz prve roke je drugo, doživeti zgodbo pa je razred zase. Zato vam želim vse najboljše v življenju.”
“Po tej izkušnji se bom borila za človeško dostojanstvo vsakega begunca.”
“V imenu moje države, kulture, ljudi bi sem vam rad opravičil za vse slabo, kar ste doživeli in vam želim življenje polno varnosti in topline”.
